Tudi letošnjega avgusta so se naši plesalci za teden dni odpravili izobraževat in uživat London, tokrat smo v angleško prestolnico pospremili tako jazz kot hip hop plesalce.
Lepe spomine je vsak dan v besede ujel naš Danijel Mišon, ki je eden od spremljevalcev mladih plesalcev Kazine. Dnevi so polni plesa, druženja, raziskovanja …
1. DAN
In končno smo ga dočakali! Tudi letošnji poletni obisk Londona in skok na nekaj plesnih delavnic in obisk metropole.
V zgodnjih jutranjih urah smo se (še precej prebujajoče) zbrali in po preštetju vseh prijavljenih pomahali staršem (našim zvestim podpornikom), sedli na avtobus in krenili v smeri Zagreba.
Letos se je skupini popotnikov pridružilo tudi nekaj plesalcev hip hopa in prijetna druščina je pot do letališča preživela v izmenjavanju prigod minulih poletnih tednov. Nekaj utrujenih očk je sicer res omagalo, večino pa je vznemirjenje obdržalo budne. Varno in hitro smo dospeli do letališča, pot je bila zaradi zgodnje ure povsem tekoča.
Prav tako smo letališke formalnosti opravili brez kakršnihkoli zapletov in že smo posedali pred ‘gate-om 25B’, v pričakovanju nadaljevanja poti. Malce zamude ob napovedanem odhodu ni pokvarilo naše dobre volje. Še trenutek, dva in že smo z busom hiteli ob letališki stezi do pravega letala. Tudi tokrat na krovu Lauda, ki nas je v naslednjih trenutkih popeljal visoko nad puhaste oblake. Miren let in rahla zaspanost sta v naslednjih dveh urah minila, nas pa so čakale še identifikacije in pregled dokumentov ob vstopu v Združeno kraljestvo. Na parkirišču sta nas že pričakala dva mini busa, ki sta ekipo nasmejanih prepeljala do naslova, kjer bo naše domovanje naslednjih nekaj dni. Prijetni voznik Andrew je z veseljem delil nekaj nasvetov, kje se zadržati dlje, kateri lokali zagotovo nudijo potešitev lakote, kje se splača pomuditi, če nas bo zaneslo v shopping …
Odložili smo kovčke in se podali proti več kot pričakovanem (in potrebnem) kosilu. Na poti do plesnega centra smo našli prijeten lokal z italijanskim pridihom, premamile so nas dišeče testenine, pice, kaneloni, bruschette, pisane solatne sklede. Kar nekaj truda je bilo potrebnega, da smo po zasluženem obroku zbrali voljo in moč za nadaljevanje poti. Kosilo in znaki utrujenosti so skoraj terjali davek in glave bi zlahka in raje poiskale mehko blazino, a nas je pot vodila dalje, čakali so nas popoldansko-večerni treningi.
Plesalci show/jazza so se podali v smeri opevanega Pineapple plesnega studia, hip hoparji na drugo stran mesta, do centra Manor LDN. Vmes smo postali še v trgovini in se opremili z zdravimi prigrizki za ne preobilno večerjo. Ikonični rdeči dvonadstropni bus je v naslednjih kilometrih poskrbel da pot do plesnega centra nikakor ni bila dolgočasna. Obe ekipi plesalcev sta se podali v osvajanje novih izkušenj in plesnih znanj (vse podrobnosti bodo vsekakor ob prvi priliki sami najbolje podali in navdušeno izpovedali). Precej utrujene noge (in kolesa rdečega busa) so nas pripeljala v večernih urah nazaj do domovanja, kjer nam je ostalo le še dovolj energije za skok pod tuš in v mehke pižame. Verjamem, da se misli naših plesalcev še ne bodo tako hitro umirile, a telesa po dolgem dnevu bodo zagotovo omagala …
2. DAN
Nekateri smo se prebujali ob zvokih budilke, drugi ob zvokih rogoviljenja prvih, tretji spet od samega vznesenega pričakovanja novega dne. Jutranji obisk kopalnice in snidenje v zajtrkovalnici, kjer smo lahko izbirali med različnimi toasti, rogljički, sladkim pecivom, umešanimi jajčki, jogurti, muesliji … Kava, čaj, sadni sokovi, različni siri in salame, slani in sladki namazi, sadje nam je bilo na voljo, da smo si nabrali začetnih moči za nov dan.
Ekipa jazz/show plesalcev je pohitela takoj po zajtrku v plesni studio Danceworks na dopoldanski trening, ostali so malce dlje preživeli ob druženju in sproščenem dopoldnevu. Prijeten sprehod je tudi drugo ekipo popeljal do centra mesta, kjer smo se skupaj sestali in preživeli čas do kosila v okolici Covent Gardna.
Ogled okolice in pohajkovanje po bližnjih trgovinah, kjer so že same izložbe obljubljale drugačno izkušnjo. In ponudba vsega, kar se v bližnji okolici doma ne najde! Pa tako malo časa!
Ko smo vsaj malce zadovoljili vsem tovrstnim željam, smo se ponovno skupaj zbrali v središču China Towna in v bližnjih restavracijah naročili vsak po svojem izboru različne azijske dobrote. Na mizi so se znašli rezanci, pečen riž z zelenjavo, dumplings, corn dog in še marsikaj. Med izbranim tudi nekaj specialitet, katerih imena žal ne znamo več ponoviti.
Tipično spremenljivo londonsko vreme nam je zaenkrat več kot naklonjeno in razveselimo se toplih sončnih žarkov, ki znajo posijati skozi sivo kapo oblakov, ki bdijo nad mestom. Sprehod do bližnjega parka St. Anne in ležerno posedanje v travi nam je zapolnilo naslednjo urico, ki nas je še ločila do pričetka večernih treningov.
Tokrat so naši plesalci z vajami pričeli sočasno, res da vsaka skupina v sebi lastnem plesnem stilu in z vrhunskimi pedagogi. Njihovi nasmehi in zagret pristop so nam, spremljevalcem že na začetku treninga nudili odgovor na vsakodnevno vprašanje: “kako je bil klas?”
Tako smo spremljevalci pomirjeno lahko posedli v bližnji coffee shop in zastavili plan novega, prihajajočega dne.
Občudujemo voljo in zagnanost naših plesalcev, saj so dva, nekateri pa kar tri večerne klase izpeljali z radostjo v srcu in lahkotnostjo v telesu. Drugi dan smo počasi pripeljali h koncu še s postankom v trgovini in nabavo sestavin za večerno krepčilo.
3. DAN
Naše drugo jutro smo pričeli precej podobno kot prejšnje, le z razliko, da se tokrat nobeni skupini ni mudilo na dopoldanski trening. Izbor sestavin za nabiranje moči je bil precej enak včerajšnjemu, res pa smo tokrat na krožnikih opazili tudi ‘jajčka na oko’.
Naglica tokrat ni bila potrebna, celotna skupina se je zbrala pred našim domovanjem in se odpravila v smeri centra mesta. Še najbolj opazna razlika je bila v tokratnih opravah naših plesalcev. Prav vsi so se primerno uredili za kasnejši obisk teatra in ogled muzikala. Dekleta v oblekicah, fantje v hlačah (ne zgolj najudobješih trenirkah) in srajcah.
Do mesta nas je tokrat popeljala linija 38, seveda pa še vedno ikonični rdeči londonski bus. Sprehodili smo se skozi del Hyde Parka, mimo Buckinghamske palače, kjer smo imeli priložnost ogleda menjave kraljeve straže. Enkratna priložnost, ki jo je malce pokvarila le neizmerna gneča obiskovalcev. Spremljevalci smo pozorno bdeli in preštevali, da je naša skupina ostajala cel čas enotna in polnoštevilčna.
Pot smo nadaljevali ob St. James parku do Elizabeth Towerja (Big Ben) in parlamenta, kasneje mimo Westminster Abbey v pogledovanju za lokalom, ki nam bi tokrat nudil zavetje in zadovoljil naše želje glede kosila. Vmes so se seveda nudile priložnosti za foto zapise in video posnetke, ki nam bodo lahko v prihodnjosti priklicali prijetne spomine.
Družno smo se odločili da postanemo pri restavraciji Wagamama, kjer je menu obljubljal širok izbor. Kljub vsemu je nekaterim bolj zadišal sosednji lokal Five Guys, kjer so lakoto potešili z velikimi hamburgerji in pečenim krompirčkom.
Po kosilu smo se napotili v smeri Apollo Victoria Theatra, kjer smo imeli priliko uživati v ogledu predstave Wicked.
In resnično lahko pritrdimo, da smo uživali. Artisti so vrhunski, scena stalno spreminjajoča, ozvočenje popolno, osvetlitev čarobna in neizmerno veseli smo lahko, da smo se znašli v vrtincu vsega tega tudi mi sami.
Veliko časa za deljenje vtisov takoj po ogledu nam ni ostalo, saj smo že hiteli v smeri plesnega studia na popoldanski trening. Tokrat smo zaradi oddaljenosti in pomanjkanja časa izbrali kar pot z londonsko podzemno železnico. Za nekatere je bila to povsem nova izkušnja in veseli nas, da so jo imeli priložnost izkusiti.
Popoldansko večerni treningi so prinesli našim plesalcem spet nekaj novih, enkratnih izkušenj in spoznanj, spremljevalci pa smo nadvse zadovoljni, saj ekipa plesalcev brez kakršnihkoli ugovorov sodeluje na vseh rezerviranih treningih in z veliko vnemo vsrkava novo znanje, ter nabira neprecenljive izkušnje. Prav ponosni smo na njih!
Večer smo ponovno zaključili z obiskom trgovine in večernim obedom ter seveda nepogrešljivim pogovorom o dogodkih in izkušnjah minulega dne. Tik preden utonemo v spanec, pa nas misli že rahlo napeljujejo k novemu dnevu …
4. DAN
Tudi današnje jutro smo lahko malce dlje poležali in se brez silne naglice odpravili na jutranji obisk kopalnice in v spodnje nadstropje na zajtrk. V ponudbi so se danes poleg klasike znašla tudi trdo kuhana jajčka, več različnih sadnih jogurtov, čokoladni navihančki, tople sirove pletenke, klobasice, sadna solata …
Oprava naših, ob dogovorjeni uri zbranih plesalcev, je ponovno napovedovala malce drugačno aktivnost kot zgolj udeležbe na treningih. Namreč, tudi danes se nam je v urniku napovedoval ogled izbranega muzikala, katerih ponudba je tukaj resnično pestra.
Do mesta nas je ponovno popeljal bus, tokrat v smeri tako željene Oxford street, kjer se nahaja množica trgovin, ki so se že poprej znašli na listi želja naših plesalcev. In tako smo se, razdeljeni v manjše skupine podali v neizogibni “shopping”. Treba je priznati, ponudba resnično ne razočara. Vse od cenenih spominkov, pa do prestižnih izdelkov. Nekaterim željam smo uspešno zadovoljili, nekatere pa še vedno ostajajo na seznamu neizpolnjenih. Težko rečemo, kdaj bo pravi čas za uresničitev le-teh.
Pogled na uro je počasi oznanjal čas kosila. Danes smo posedeli v prijetni restavraciji Spaghetti House, ki smo jo imeli priložnost spoznati že lansko leto. V naših želodčkih so se znašle sveže pripravljene testenine z raznolikimi omakami, pizze, solate, lazanje … Primerno podkrepljeni smo se odpravili do teatra Dominion nedaleč stran.
Danes nas je čakala še ena plesno glasbena poslastica, hudomušno naslovljena The Devil wears Prada. In ponovno smo bili nad videnim nadvse navdušeni, tako da smo se brez pomisleka pridužili stoječemu aplavzu ob zaključnem pokonu nastopajočih. Ekipa pevcev, plesalcev in vseh ostalih nastopajočih je bila ponovno prvorazredna. Pevske sposobnosti, plesno znanje, neverjetna energija, ki je vela z odra, scena in kostumografija ter glasba, ob kateri smo na trenutke še komaj ostajali mirno na sedežih, so bili vsekakor vrhunci današnjega dne. Ob koncu so besede kar vrele iz nas in hiteli smo izmenjevati opise občutkov, ki so se tekom predstave zbujali v nas. Nadvse smo hvaležni za tovrstne priložnosti!
Z željo po osvajanju novih znanj smo se podali v smeri plesnega studia, tokrat ponovno vsaka skupina v svojo smer. Jazz plesalci so pridobivali nova znanja pod vodstvom Thomasa in Stuarta na področju ‘Fosse Jazz’ in ‘Contemporary’ tehnike, medtem ko je skupino hip hoparjev čakala ‘Locking & Jazzrock/Boogie’ delavnica z Jimmyjem.
Utrujeni, a vsekakor zadovoljni nad vsemi zbranimi utrinki dneva sta se obe skupini ponovno zbrali na večernem povratku proti domovanju. Popoldansko večerne aktivnosti so jim potrošile kar nekaj energije, tako je bil postanek v trgovini več kot zaželen in potreben. Povsem prehitro nam minevajo tako aktivno zapolnjeni dnevi in kar odganamo misli, da smo že dobro načeli drugo polovico časa, namenjenega letošnjemu obisku Londona.
5. DAN
Jutranje prebujanje brez hitenja, obisk kopalnice, zajtrk (tudi tokrat širok izbor, več ali manj že preizkušenih jedi) ter zbor pred domovanjem ob dogovorjeni uri.
Plan današnjega dne je vseboval tudi obisk znanega muzeja Victoria&Albert, kjer bi naši plesalci lahko vsrkali tudi malce drugačne kulturne vsebine kot zgolj tiste, ki nas je pripeljala v angleško prestolnico. Zaradi precejšnje razdalje smo se na pot podali z avtobusom. V slabih 50 minutah smo že stali pred vhodom v čudovito zgradbo. Razdeljeni v manšje skupine smo se podali v raziskovanje muzejskih dvoran, ki so obljubljale marsikaj zanimivega za prav vsakega izmed nas in raznovrstna zanimanja, ki jih gojimo. Verjamemo, da je v pestrih razstavnih prostorih vsak lahko vsaj malce zadovoljil svojo radovednost. Na ogled so renesančni kipi, slikarske umetnine različnih zgodovinskih obdobij, fotografske razstave, nakit in njrgov razvoj skozi čas, stvaritve in dragocenosti, ki jih največkrat lahko občudujemo v cerkvah, kraljevo okrasje, kostumi in gledališki rekviziti …
Po ogledu je sledil sprehod do opevane veleblagovnice Harrods, obisk katere smo našim varovancem na njihovo silno željo obljubili že ob našem prihodu v London. Veliko poslopje smo le delno raziskali, saj je naše plesalce najbolj pritegnil oddelek s simpatičnimi plišastimi igračami.
Vsem dopoldanskim aktivnostim je sledil večinsko izglasovan postanek (kljub prepričevanju starejših, a žal preglasovanih, o ne najbolj hranljivo kakovostnem obroku) v McDonald’su.
Skok na mestni avtobus in nadaljevanje poti v smeri plesnega studia Pineapple, kjer smo danes ponovno pričenjali z vajami sočasno. Phil in Phoebe sta svoje znanje prenašala jazz plesalcem, medtem ko je Ani groovala s hip hop skupino. Še sprehod do nam že dobro znane trgovine po zaloge za večerni obrok in utrujenim nogam blagodejni prevoz z busom do domovanja sta nekako zaključila aktivnosti petkovega dne.
Napotki o vrstnem redu dogodkov prihajajočega dne ter voščilo za lahko in mirno noč so sklenili naš zadnji, skupni večer v mestu.
6. DAN
Današnji zajtrk je bil resda zadnji ob tokratnem obisku Londona, a na obrazih naših plesalcev ni bilo zaznati sledov slabe volje. Navsezadnje je za njimi kar nekaj čudovitih trenutkov in nepozabnih doživetij, hkrati pa so jih čakali še zadnji treningi v zgodnjem popoldnevu.
Sončen dan ji bil idealna popotnica za sprehod do plesnega studia.
Vmes smo postali v trgovini in se založili z osvežilnimi napitki in krepčilnimi zalogaji, kajti za brezbržno posedanje v lokalu ob času kosila nam je danes zmanjkovalo časa.
Kljub intenzivnim dejavnostim minulih dni (in posledično današnje že rahle utrujenosti), so se naši plesalci tudi zadnjih treningov lotili z vso vnemo in zagnanostjo.
Po treningih je sledil še povratek k domovanju, kjer smo se osvežili za nadajevanje.
Bus. Letališče. Security check. Food corner. Duty free. Zamuda letala. Duty free. Shuttle. Gate. Boarding. Phones on aiplane mode.
London, hvala.