Treningi, nastopi in ples so mi v življenju dali disciplino, samozavest, ljubezen do športa, umetnosti, gibanja in telesa. Naučila sem se, da je vztrajnost bolj pomembna kot motivacija, da nekaj zares obvladaš, ko to postane lahkotno in da v resnici zmagaš, ko počneš nekaj v čemer iskreno uživaš.
Tekmovala sem kot pionirka, mladinka in članica v disciplinah modern in show dance na državnih, evropskih in svetovnih prvenstvih. Večino let v vseh kategorijah: solo, duo, mala skupina in formacija.
Za mano je že kar nekaj solo in skupinskih nastopov na raznih prireditvah, TV nastopov, glasbeni video in celovečerni predstavi Albedo in SloAfrica pod vodstvom koreografa Mitje Popovskega.
Leta 2021 sem opravila usposabljanje za strokovno delo v športu – Strokovni delavec 1, športno treniranje, ples – moderni tekmovalni plesi.
Največ ur sem v dvoranah preživela v disciplinah modern, jazz, show dance in step, znajdem pa se tudi pri drugih zvrsteh plesa. Sodelujem pri animacijah na dogodkih, nadomeščam in po potrebi vodim preplesavanja.
V Kazino sem prvič stopila že v “trebuščku” in s Kazino (in Kazinci) odraščala. Tam sem preživela nešteto svojih dopoldnevov in popoldnevov, zato je vedno bila in vedno bo moj drugi dom.
Ko sem bila v vrtcu je bil popoldan obvezen postanek, daljši ali krajši, v Kazini. Hodila sem od dvorane do dvorane, tam plesala, opazovala, včasih tudi spala, predvsem pa sanjala kako bom tudi jaz nekoč plesala kot “veliki” plesalci. Doma sem delala koreografije, imela plesne predstave, vadila pred ogledalom in si lepila jogurtove pokrovčke na copatke, da sem lahko tudi stepala.
Ko sem bila končno dovolj stara, sem začela plesat pri Daniju in v plesni skupini ostala, dokler me nekega dne ni pičilo, da bi rada trenirala “zares”. Pri osmih letih sem se vpisala v tekmovalno skupino k Mirjam Podobnik na jazz ballet in show dance. Kot mladinka in članica sem svojo plesno pot nadaljevala pri Mitji Popovskemu, kjer se je razvila tudi moja ljubezen do moderna in giba samega. Nekoliko manj, a vseeno z enako veliko ljubeznijo sem plesala tudi pri Željku Božiću, Adi Kogovšek, Andreji Vakselj in spoznavala še druge zvrsti plesa. Dvorana je bila vedno prostor, kjer sem lahko hkrati vse odklopila in se izražala.
Treningi, nastopi in ples so mi v življenju dali disciplino, samozavest, ljubezen do športa, umetnosti, gibanja in telesa. Naučila sem se, da je vztrajnost bolj pomembna kot motivacija, da nekaj zares obvladaš, ko to postane lahkotno in da v resnici zmagaš, ko počneš nekaj v čemer iskreno uživaš.
Najbolj od vsega me veseli delo z otroki – iskrice v očeh, pristni nasmehi in iskreni gibi me vsakič znova spomnijo – zakaj ples.
Druge strasti v življenju…brez športa ne gre, zaključujem pa dodiplomski študij grafičnega oblikovanja na UL ALUO.
p.s. rojstni dnevi v Kazini so bili res hudi že leta 2004.
