Zgodovina

Stavba Kazine stoji na severni strani Kongresnega trga. Zgrajena je bila med letoma 1836 in 1838 pod vodstvom gradbenega mojstra Venceslava Vadlava in je ena lepših neoklasicističnih zgradb v Ljubljani. Namenjena je bila druženju višjih družbenih slojev ne glede na narodnost, Društvo Kazina, ki je naročilo njeno gradnjo pa je v njej prirejalo različne družabne prireditve in plese. V pritličju so bili prostori za kavarno in gostilno za širšo javnost, v prvem nadstropju pa prostori za društvo. Kazina je bila vrsto let zbirališče vse ljubljanske višje družbe.

Pred vhodnim pročeljem stavbe izstopa velik balkon, postavljen na dorskih stebrih. Fasado krasijo jonski pilastri. Polkrožna okna so primer t.i. »rundbogenstila,« nemško-avstrijskega sloga iz sredine 19. stoletja, ki se je zgledoval po renesančnih oblikah. Bogato okrašena dvorana v prvem nadstropju sodi med najbolj znamenite notranje prostore v Ljubljani.

Med nacionalno delitvijo - konec 19. stoletja - je bila Kazina trdnjava nemštva, saj je bila središče družabnega življenja nemškega dela Ljubljančanov, v stavbi pa je bil tudi častniški klub, z razpadom Avstro-Ogrske monarhije pa je postala središče jugoslovansko usmerjenih liberalnih krogov.

V letih med obema vojnama je bilo v stavbi več klubov, kjer se je zbiralo predvsem liberalno slovensko meščanstvo, med drugimi so prostore najeli tudi Klub arhitektov in Avtomobilski klub. Ko je leta 1926 vojaštvo izpraznilo prostore in so bili le – ti prenovljeni po zamisli arhitekta Mihaela Osolina, se je v prostore Kazine, ki so veljali za ene najlepših družabnih prostorov v Ljubljani, preselil tudi elitni Ljubljanski klub. Organiziral je koncerte, praznovanja, bankete, plese, plesne vaje, Miklavžev in silvestrski večer ter predavanja. Statik inž. Stanko Dimnik je denimo oktobra leta 1937 predaval o poglobitvi železnice v Ljubljani. Iz seznama inventarja, ki ga hrani Zgodovinski arhiv Ljubljana, je razvidno, da so člani Ljubljanskega kluba v prostorih Kazine igrali šah, karte, biljard, imeli klavir, prebirali tuje in domače revije ter časopise. Slike, ki so krasile stene, so si sposojali v Narodni galeriji. Ustanovitelji Ljubljanskega kluba so želeli da bi »družil v svojem krogu zastopnike naših gospodarskih in kulturnih stremljenj ter pospešil medsebojno spoznavanje in poglobil prijateljske stike«.
Fran Krapež, narodno zavedni restavrater in kavarnar je prostore Kazine je preuredil in nadgradil za potrebe svojega gostinskega podjetja Zvezda, ki je obsegalo restavracijo, kavarno in prostore za družabne dejavnosti.

Med vojno so se v prostore vselili okupatorji in je klubsko življenje povsem zamrlo. V Kazini je bilo vojaško poveljstvo, tiskovni urad in mogoče še kaj. Po drugi svetovni vojni je društvo Kazina – v sumljivih okoliščinah – prodalo stavbo za desetino vrednosti Komunistični partiji Slovenije. V Kazini je bila nekaj časa celo ljudska skupščina SRS, kar dokazuje grb v veliki dvorani.

Danes so v Kazini Inštitut za novejšo zgodovino, Plesna šola Kazina, prostori SNG opere in baleta, akademske folklorne skupine France Marolt in Arhiva Republike Slovenije.



Viri:
Kučan Špela, Pustovanje v Ljubljani v dvajsetih in tridesetih letih 20. stoletja, Ljubljana: Viharnik d.o.o., Ljubljana, 2004
Zupančič Bogo, Usode ljubljanskih stavb in ljudi – Pozabljeni Ljubljanski klub. Delo, Ljubljana, 8.4.2006
Wikipedija – prosta enciklopedija [URL: http://sl.wikipedia.org/wiki/Kazina,_Ljubljana], 8.10.2007
Ljubljana [URL: http://www.burger.si/Ljubljana/Ustanove_Kazina.htm], 8.10.2007
Ljubljana [URL: http://www.ljubljana.si/si/turizem/znamenitosti/18_19_st/kazina/], 8.10.2007