Petra Zupančič

Ali bi rada v življenju živela od plesa? Da. Želiš poučevati otroke? Ne. Če bi lahko izbirala med profesionalno step in profesionalno jazz plesalko – kaj bi izbrala? V vsakem primeru jazz, ker ga rajši plešem in se bolje znajdem v njem.

Dosežki
Jazz solo državna in evropska prvakinja
Jazz pari dvakrat državna, enkrat evropska prvakinja
Jazz mala skupina štirikrat državna, enkrat evropska, dvakrat svetovna prvakinja
Jazz formacija štirikrat državna, enkrat evropska in enkrat svetovna prvakinja
Step pari dvakrat državna, enkrat svetovna prvakinja
Step mala skupina štirikrat ali petkrat državna, dvakrat svetovna prvakinja
Step formacije štirikrat ali petkrat državna, dvakrat svetovna prvakinja

Lilo je kot iz škafa. Morda je ne bo. A je prišla. Ob točno dogovorjeni uri.
“Si brez kostuma?” je bilo logično vprašanje, ker ni imela velike torbe. “Ne, je v torbici.”
Mirno. Ker je dež ne spravi s tira. Na turoben dan je sicer v njej nekaj manj energije, zato ima raje sonce. Raje ima tudi, da se veliko dogaja. Zato ne poležava pred televizijo.
“Začneva na začetku ali na koncu?”


Petra svoje “zgodbe” pelje od začetka. Tudi plesno. Zato ni začela pri letošnjih rezultatih, pri letošnjem letu, ki je, pravi, “morda najboljše leto, a pričakujem še več”. Ne, vrnila se je osem let nazaj, ko je z Mojčinimi Zaspančki (koreografija Mojce Uršič) okusila čar prve tekme; spomni se kostumov in medvedka in 6. mesta in veselja ob tem. Potem so prišli Gumbi pa Mitkova Dirka, ki jo je pripeljala tja, kjer je končala letošnjo sezono: do točke, ko nama je skupno naštevanje dozdajšnjih uspehov povzročalo nemalo preglavic. Pravzaprav toliko, da je povsem mogoče, da sva na kakšen odličen dosežek pozabili.
Toda pri plesu ji ne gre zgolj za zmage, “čeprav so prijetne”. Korak za korakom, step by step želi osvojiti čim več plesnega znanja, ki jo bo po končani srednji šoli - prihodnje leto bo zapustila osnovnošolske klopi - popeljalo na (plesni) študij v tujino. Da bo res dobra tudi na tujem, poleg jazz baleta redno vadi še (klasični) balet. Saksofon, solo točka, s katero je letos zmagala na državnem in na evropskem prvenstvu, ji je tudi zaradi baletnih elementov pisana na kožo. “Kostum ni nič posebnega, je pa točka koreografsko - koreografija je delo Mitje Popovskega - izjemno močna, všeč mi je glasba, predvsem pa sem vanjo dala del sebe,” meni Petra. In mirno prizna, da je pred tekmovanjem upala na najboljše, saj človek vendar gre na tekmo, da zmaga. Morda zato ob zmagi ne skače po odru in ne toči krokodiljih solza, “ampak sem ful, ful vesela in najsrečnejša, ko kdo pride do mene in mi čestita. Ne znam prav opisati, kako neizmerno zadovoljna sem bila, ko sem si na koprskem festivalu Just Dance priplesala štirinajstdnevno šolanje na Music Theater Bavaria. Ta nagrada mi je pomenila neprimerno več kot denar; no, saj je ta tudi pomemben, ampak …, ampak šolanje mi res pomeni bistveno več.” Krilatice, da je dan brez plesa izgubljen, ne jemlje povsem dobesedno. Toda po desetih dneh plesne pavze ji že nekaj manjka. Step? Ne, stepu se bo odrekla. “Ne blestim v njem, energijo bom porabljala za jazz balet in balet,” kuje načrte. Koreografije se ne bo lotevala, ker je ne zanima; povsem zaupa Mitku. Plesala bo, igrala klavir, obiskovala dodatni pouk angleščine, verouk, pa tudi peticam v spričevalu se ne bo odpovedala.
“Ti lahko načrte prekriža kakšen lepotec?”
Že v uvodu pove, da je, navzven sicer krhka, samozavestna, a se ob vprašanju, postavljenem bolj za šalo kot zares, nasmehne. Kdo ve?

Darja Verbič