Plešeš, poješ, improviziraš

Tinkara Končar in Jernej Bizjak sta opravila avdicijo na plesni akademiji na Nizozemskem in odhajata novim izzivom naproti.

Start.
18. aprila 2007 sva odpotovala v Amsterdam z močno željo, da bi uspešno opravila avdicijo, ki bi naju popeljala na študij na plesno akademijo, kjer bi po štirih letih šolanja pridobila naziv jazz plesalec. Predpriprave so se začele, še preden je bil znan točen datum avdicije. Redne treninge sva močno povečala: petnajstkrat tedensko sva plesala hip-hop pri Željku, jazz pri Mirjam, horton tehniko pri Kristini Champagne in Kjari Starič; moderni ples, balet in petje so postali najin vsakdanji “jedilnik”.

Prevrtimo naprej.

Avdicija je trajala tri dni. Naporno. Prvi dan se je izmed 27 tujcev - prišli smo iz Slovenije, Hrvaške, Španije, Belgije, … - prek jazza in baleta v polfinalni krog uvrstilo le sedem plesalcev. Sedem srečnežev. Bila sva med njimi.
Drugi dan avdicije so nas združili s skupino šestdesetih Nizozemcev. V najrazličnejših tehnikah - modernem jazzu, hiphopu, improvizaciji (tako v igri kot tudi v plesu), petju, in mjuzikl jazzu - smo se morali dokazovati prek celega dne. V finalni krog se nas je uvrstilo 33 (Želetova številka).
Tretji dan je bil za vse najbolj mučen, saj smo bili po dveh dneh že precej “sesuti”. Spet je sledil balet in jazz “klas”, solo petje, kjer so nas preizkusili tudi v interpretaciji pesmi, ki si jo izbral sam, in pa solo plesna točka, dolga do dve minuti. Slednjo si pripraviš vnaprej, v izbrani tehniki in na izbrano glasbo (lahko pa plešeš tudi v tišini).
Po poldrugo uro trajajočem odmoru je sledila razglasitev.

Vrhunec.

V ozračju je vladala napetost. Spogledovali smo se in čakali. Ocenjevalna komisija, ki jo sestavljajo redni in izredni profesorji z akademije, je na način izločanja izbrala 21 posameznikov, ki se bodo vključili v prvi letnik, med njimi tudi Tinkaro (šest so jih postavili na čakalno listo), in dva v drugi letnik; tudi Jerneja. Rezultate sva v primerjavi z drugimi, ki so dramatično vzklikali: “O, god”, sprejela precej mirno.

Spust.

Z udeleženci avdicije (za katero sva izvedela od kolegic, ki že študirata v Amsterdamu oziroma Rotterdamu), sva sklenila kup novih poznanstev. Na preizkušnji nismo bili rivali, temveč “borci”, ki smo že sami znali oceniti, kdo ima več in kdo manj plesnega znanja. Zato tudi rezultati izbora niso bili presenečenje.
Ta sledijo zdaj: pouk na amsterdamski akademiji se povečini odvija v nizozemščini, zato se bo treba spopasti z jezikovnimi barierami. Do konca avgusta je bilo treba poravnati stroške za šolnino in bivanje. Upava, da bova dobila finančno podporo ministrstva za kulturo.
Konec avgusta sva se tako podala novi priložnosti naproti.

Stop.

Vidimo se čez 4 leta.
Najina pričakovanja: napredovanje v plesnih tehnikah, nova poznanstva, nove možnosti za plesno delo.
Zahvaljujeva se Anji Moderndorfer in Nastji Bremec za gostoljubnost in pomoč pri projektu Nizozemska.

Besedilo Tinkara Končar in Jernej Bizjak
Fotografija Miha Matevžič

PS: Jernej je opravil avdicijo tudi v Rotterdamu na akademiji za moderne plese in se po tehtnem premisleku odločil, da Amsterdam zamenja za Rotterdam.