Anže Škrube

Kako je plesati v tujini v primerjavi s Slovenijo? Kot dan in noč. Kje se vidiš v prihodnosti? Kot plesalec, kot profesionalni plesalec, ki dela, se uči. Nato postane koreograf. Boš odšel na študij v tujino in če, kam? Načeloma v Los Angeles, študiral pa bi kaj v povezavi z glasbo.

Dosežki
V hiphopu, stepu in jazzu si je, izračunano čez palec, priplesal okrog 40 naslovov državnega prvaka, 5 evropskih in vsaj 10 svetovnih naslovov. Hiphop je njegova paradna disciplina, zanimajo pa ga tudi novi stili, kot so poping, locking, boogalo, house dance.

Anže Škrube. Ime in priimek, ki se rimata (in ju v tujini težko izgovarjajo, zato mu pravijo Enzi). Rima je poezija. In poezija je njegov ples. V desetletju je priplesal v vrh. Svetovni vrh. In pot pelje še navzgor.
Ko sem ga pred več kot osmimi leti na evropskem prvenstvu v Liptovskem Hradoku mazala v črnčka, je bil majhen, razposajen fantič. Zdaj sedi pred mano fant, ki na mizo odloži “vesoljski” mobi.
“Zadnji model Nokie?” ga vprašam.
“Ne, ne povsem.”
Je pa predzadnji. Ljubi mobilne telefone, takšne in drugačne predvajalnike glasbe, slike. Pa ure; na levici ima model Calvin Klein, želi si originalni Breitling. Prepičana sem, da ni daleč čas, ko se mu bo želja uresničila. Deset let je treniral; dnevno toliko, kot dela povprečno zaposlen. Zadnje leto se mu vloženo vrača. Okrog 60 odstotkov časa preživi na tujem, kot učitelj. Koreograf. Estonija, Švedska, Norveška, Danska, Švica, Nemčija so “njegove” dežele, ob tem ko mu je Los Angeles kot drugi dom. Tam je, najmlajši, prebil mejo anonimnosti. “S talentom, predvsem pa z veliko dela,” pravi. In v pravem trenutku je pokazal, da si upa - ni se skrival med stotnijo ali dvema, ki si želijo doseči to, o čemer je tudi on sanjal, temveč je v nekem trenutku stopil v prvo vrsto. Opazili so ga in zdaj gredo stvari same od sebe.
V ples vlaga ves svoj čas, še za resno punco ga nima. “Mama pravi, da sem obseden. Cele dni poslušam glasbo, pregledujem posnetke.” Kako nastane koreografija? “Neštetokrat poslušam ‘komad’, da slišim vsak ton posebej. Nato koreografiram brez glasbe, saj jo znam na pamet.”
Ponosen je na fante iz Kazine: z Maticem, Erikom, Maretom in Miho je ustvaril plesne točke, ob katerih se dvigajo kocine po telesu. Drzne, drugačne. S temi fanti se konec poletja odpravlja - v Los Angeles, seveda. In tu je treba posebej izpostaviti Matica Zadravca: ko plešeta v paru, se zlijeta v eno. Čutita se, oddajata enako energijo, tudi zato, ker sta, značajsko povsem različna, najboljša prijatelja. Pa še enega prijatelja ima: trenerja Željka Božiča, ki je “kriv”, da je dosegel to, kar je. “Zelo ga spoštujem,” pribije.
Po LA ga bo pot vodila v Las Vegas, pred tem je odplesal spot s Sanjo Grohar, bil na turneji po Avstriji in Nemčiji, gulil matematiko in fiziko, da bo pod streho tretji letnik gimnazije. Ve, da je šolo treba končati, četudi si namerava za zadnji letnik in maturo vzeti malce več časa. “Šola je pomembna; lahko se poškodujem, pa bo vsega konec,” je realen. S kakšnim tempom živi, dokazuje tudi to, da sva se za pogovor dogovarjala skoraj 14 dni. Najprej se je učil - in v šestih dneh opravil tri izpite -, nato je bil v Barceloni, od tam odšel na Češko in nato v Portorož. Povsod je delal. Barcelona, pravi, mu je odprla še kakšna nova vrata; v katalonski prestolnici je namreč plesal na velikem modnem festivalu in spoznal imena, ki mu pomagajo na poti do zvezd.
Je tudi sam zvezda? Ne počuti se tako, čeprav samozavestno prizna, da mu godi, če kdo pohvali njegov ples, njegovo koreografijo. Na festivalu v Kopru je izstopal in bil pohvaljen (in nagrajen); videlo se je, da uživa, “tekmovanja pa me ne privlačijo več. Toliko sodniškega neznanja je na državnih prvenstvih, da je že smešno.”
Popil je sok, v žep pospravil mobitel, pogledal na uro in na mizi pozabil sončna očala. Pred leti je na fotografiranje prišel brez kostuma. Ker ga je pozabil. Je plesna zvezda, a v mojih očeh ostaja razposajen črnček.

Darja Verbič