CICIBANI
OSNOVNOŠOLCI
DIJAKI, ŠTUDENTJE, ODRASLI
V DVOJE
URBANI RITMI
RITMI BROADWAYA
ZA ŽENSKO TELO IN DUŠO
SENIOR PLESNI KLUB KAZINE
Dodatno
- Kako plesati s plesnimi nogami
- V plesu ni recepta
- Ko živiš sanje in spoznavaš resničnost
- Dani Mišon
- Pridi v kabaret
- V saksofonu je našla sebe
- Na vrhu, a še navzgor
- Plešeš, poješ, improviziraš
- Svet plesa
- Slovenija, plesno središče sveta
- Dimitrij? Mitja. Mitko!
- Emanuela Senjor
- Formacija leta
- Pol telesa je od navdušenja kipelo, druga polovica pa je bila povsem prazna
- Ideje nad oblaki, uresničitev na trdnih tleh
- Kje je diamant
- Fantazija
- Da bi se dobro počutili v lastnem telesu
Plešemo...
Dani Mišon, ki mu je poučevanje plesa (še vedno) zabava, resno odgovarja na preprosta vprašanja: kaj je ples, kako se pleše, kdaj se pleše, kje se pleše in zakaj se pleše.
Hitro ali počasi, poskočno,
sunkovito, zasanjano,
vzneseno. Vsekakor pa
moramo plesati dobro razpoloženi; ob slabi volji
ples ne gre dobro od nog.
Kaj je ples?
Ples je zabava! Plesati pomeni biti vesel, sproščen, poskočen, dobrovoljen. Če iz kateregakoli razloga temu ni tako, je skrajni čas, da začnete plesati. Takrat pride vse našteto kar samo od sebe.
Kako se pleše?
Lahko sami, lahko v dvoje, lahko v skupini; z roko v roki, v objemu ali pa v čisto pravi plesni drži. Seveda lahko plešemo vodeno, koreografirano, ali pa prosto, po občutku. Hitro ali počasi, poskočno, sunkovito, zasanjano, vzneseno. Vsekakor pa moramo plesati dobro razpoloženi; ob slabi volji ples ne gre dobro od nog.
Kdaj se pleše?
Kadarkoli in ob vseh priložnostih! Nihče nas ne sme siliti k plesu, temveč nas mora vanj “zapeljati” lastna želja. Zaplešemo torej tedaj, ko si preprosto zaželimo gibanja ob glasbi. Včasih lahko zaplešemo tudi brez glasbe in takrat sledimo svojemu notranjemu ritmu. Plešemo lahko ob katerikoli uri dneva: že zjutraj v kopalnici (ob umivanju zob), na poti v šolo, ko čakamo v vrsti v trgovini … Plešemo na valeti in maturi in poroki (lastni ali bližnjih). Za ples nikoli ni niti prepozno niti prezgodaj, tako da plešemo v zgodnji mladosti ali pa v zreli “starosti”.
Kje se pleše?
Kjerkoli! Prostor ni in ne sme biti ovira plesu. Plešemo lahko v dvorani, na prostem, v vodi, celo v zraku lahko naredimo kak plesni gib. Plešemo v gledališču, na dvorišču, letališču, stranišču, razstavišču in seveda na plesišču! Še najbolje se pleše v plesni šoli, saj lahko tam učitelji hitro popravijo morebitne napake.
Zakaj se pleše?
Ker v sebi začutimo željo po “miganju” na glasbo. To nam prinese občutek zadovoljstva, sreče, veselja. Plešemo, da se česa novega naučimo, ali pa, da obnovimo že osvojeno znanje. Plešemo, ker tovrstno znanje potrebujemo na valeti, maturi, poroki, družabnem večeru po poslovnem srečanju, na rojstnodnevni zabavi ... Plešemo zaradi plesa in zadovoljstva, ki ga ta prinaša s seboj, in ne zato, ker tako hoče nekdo drug. Včasih je to težka naloga …
Kdo je Dani Mišon?
Dani je plesalec, ustvarjalec, koreograf, pedagog, velikokrat kar zabavljač. Optimistično-pozitivna oseba, a zelo realna v razmišljanju in pogledih. Rad se zateče v domišljijski svet, saj se mu zdi, da pri delu z otroki brez tega ne gre.
Nekoč tekmovalec standardnih in latinskoameriških plesov se je kot ustvarjalec večkrat potrdil na izborih koreografij za ŠPF (šolski plesni festival), kot koreograf – nekajkrat pa tudi kot izvajalec-plesalec – pa je sodeloval v televizijskih oddajah (Pod klobukom, Sam doma, Poglej in zadeni ...). Največ zadovoljstva še vedno najde v delu, ki ga opravlja vsak dan: prenašanju plesnega znanja na nove plesalce. To, da ga ob delu spremlja glasba, da se lahko veliko giba, da lahko počne to, kar si želi, in da ga vse po toliko plesnih letih še vedno zabava – ali si sploh lahko želi še kaj več?
Besedilo Darja Verbič Fotografija Miha Matevžič


