Kako plesati s plesnimi nogami

Plesalčeve noge so izpostavljene velikim obremenitvam, zato je treba imeti do žuljev, ki nastajajo, spoštljiv odnos. Pri večjih in zelo bolečih žuljih je smiselno obiskati zdravnika.

Za večino ljudi so noge manj pomemben del telesa, ki jih odnese iz ene sobe v drugo. V povprečju naredimo okrog 10.000 korakov dnevno, kar pomeni, da v življenju prehodimo 185.075 kilometrov.
Za plesalca pa so noge - stopala so sestavljena iz 52 koščic, ki so med seboj bolj ali manj povezane z ligamenti - eno od pomembnejših orodij, s katerim zadovoljuje svoje potrebe po gibanju, izražanju; nenazadnje si z njimi lahko tudi služi kruh. Toda kako plesati, če nastanejo (in nastanejo pogosto) žulji?

Kako nastane žulj?

Najpogosteje se zaradi trenja kože ob čevelj ali podlago koža loči od podkožja, vmes pa se nabere limfna tekočina in razvije se žulj. Zanj je značilna bolečina in počasno propadanje kože, dvignjene od podlage - podkožja, ki jo hrani. Večja je sila, ki deluje, hitreje nastane žulj. Dejavniki, ki povečujejo možnost nastanka žuljev, so neustrezna velikost čevlja ali copata, vročina, potenje in zmehčanje kože. Poskusi so pokazali, da je nogavica, ki ne drgne kože, boljša kot tista, ki preprečuje drsenje stopala v čevlju. Žulj je poškodba, ki ni zanemarljiva, saj je poškodovana koža, ki ščiti telo pred vdorom mikroorganizmov.

Dokler je kožni pokrov na mestu, je manjša možnost zapletov, kot so lahko bakterijsko vnetje kože - impetigo ali vnetja podkožja - celulitis. Torej je treba poskrbeti, da se zmanjša dodatni pritisk na poškodovano mesto. To lahko storimo z razbremenilnimi obliži. Pri večjih in zelo bolečih žuljih je smiselno obiskati svojega zdravnika, da sterilno sprosti pritisk in omogoči, da koža sede na svoje mesto. To seveda ne reši vseh težav, ker se je vnetje zaradi mehaničnega draženja že razvilo.
Če pa je kožni pokrov poškodovan, je treba poškodbo oskrbeti kot odprto rano in jo pokriti bodisi z Inadin gazo, prepojeno z jodom, ali z Mepitel obližem, ki preprečuje, da se obliž prilepi na rano. V obeh primerih poškodbo pokrijemo še s sterilnim obližem, npr. Mepore. Pri nas so naprodaj tudi prav posebni obliži za žulje (npr. tovarne Hansaplast), ki imajo funkcijo drenaže in zmanjševanja pritiska na poškodovano mesto, s čimer pospešijo celjenje.

Pod pokrovom žulja je plast kože, ki se obnavlja in njeno izsuševanje povzroča pokanje in globlje rane. Ko se pokrov žulja popolnoma posuši, se je spodnja plast že razvila in lahko suho, trdo kožo odstranimo. Če se razvijejo žulji na žulje, se koža počasi zadebeli in poroženeva močneje, kot je to normalno.
Pri velikih žuljih prinese olajšanje zmanjšanje pritiska, vendar moramo to storiti tako, da ne povzročimo okužbe. Uporabljamo sterilno iglico, s katero potem, ko smo z alkoholom razkužili kožni pokrov, ob robu žulja naredimo več manjših luknjic (dovolj velikih, da se ne zlepijo) in jih pokrijemo z obližem, ki bo vpil tekočino. V primeru vnetja kože tega ne smemo storiti, ker obstoja nevarnost sepse. Potrebna je antibiotična terapija v obliki kreme ali tablet.

Kdaj se lahko plesalec vrne na plesišče? Večina žuljev se zazdravi v treh do sedmih dneh; če žulji niso boleči in jih zaščitimo pred okužbo, se lahko plesalec vrne na treninge že čez tri dni. Če pa je žulj vnet (pojavi se rdečica, oteklina okrog žulja, koža je v okolici toplejša in bolečina je hujša), je smiselno počivati dlje časa.
Vedeti je treba, da so noge plesalca zaradi načina gibanja izpostavljene velikim obremenitvam. Pri mlajših plesalcih pa je treba upoštevati tudi, da se telo šele razvija in prekomerne obremenitve niso smiselne. Pogosto se zaradi tega pojavijo tudi bolečine v vseh večjih sklepih, toda to je zgodba, ki jo bomo pripovedovali prihodnjič …

Snežana Kocijančič, dr med
Karikatura: Andrej Bajt